Razstava fotografij

[ razstava fotografij ]

Slider image

Anja Papuga

Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image

 1. mesto

[ Theia ]

Zamenjale smo oblačila, poglede, dotike. Za nekaj, kar nismo me, kar noče obstati ločeno. Prav zato je potrebno padati, se okrušiti in znova zazreti vanjo. Theia, boginja pogleda. Vem, da so naši pogledi popačeni v hiperkapitalizmu, naše potrebe izkrivljene v zunanja poželenja, ki minevajo prehitro. Ne vidimo, ker so nas zasužnjili v estetske nagone zemljskosti. Ne verjamem jim. Kdo sploh še vidi Žensko? Kdo si jo drzne prebuditi, se sleči vanjo. Ona je narava, je najmočnejša sila. Se sploh lahko ločim od nje, če sem ona? 
Človek ni figura. Vsi detajli človeškosti so tako spregledani. Morda je figura naše omejeno dojemanje, ki ločuje neločljivo. Koga vidimo, ko se gledamo, ko se čutimo v drugih? Ne vem, kdo vse obstaja znotraj mene.

2. mesto

[ Lahkotnost bivanja ]

Za serijo fotografij stoji zgodba, s katero se lahko poistoveti marsikatera slovenska družina. Darila; dragocena in toliko vredna, da jih je treba merkat. Buh ne daj, da se jih uporablja in da se jim kaj zgodi. Si predstavljaš da bi se razbil kozarec? Ali pa polilo rdeče vino na mamin najljubši prt? Rajše naj bodo v vitrini, na varnem. Naj se na njih nabira prah. Al pa dajmo rajše dobro spravit, da se še lep čas ne najde več. Mogoče šele potem, ko delaš čistko, se seliš, prenavljaš. Smešni smo, ljudje.

Oh ta lahkotnost bivanja.

  • kristal – kristalni kozarci
  • karo – kariraste tkanine
  • lahkotnost – cvetje v vodi, ki lahkotno lebdi
Slider image

Zala Hrastar

Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image

Otmar Taber

Slider image

 3. mesto

[ Identiteta_glasba_banana ]

Slider image

[ Lep nič ]

Nina Čuk

Slider image
Slider image

[ Timor se identificira kot hrvaški kristal ]

Filip Jembrih

Slider image

[ Ne bi si mislil ]

Aljaž Fredi Novak

Slider image
Slider image

[ Fuzija ]

Pika Ivana Kostanjšek

Slider image
Slider image

Katja Grobelnik

Slider image

 [ Бабушка ]

S fotoaparatom sem tokrat potovala po severnem delu Rusije, kjer sem srečala čisto pravo Babushko. Čeprav ni vajena stati pred objektivom, si je vseeno nadela svoj najljubši krznen plašč, kučmo in zlate spiralaste uhane. Ker sem jo ob prihodu zmotila pri hranjenju svojih kokoši, se dlje kot za eno fotografijo ni želela muditi. Kur se pa valda ne pusti čakat’!
Russkiy privet!

[ Negotovost v življenju ]

Vse tri pojme sem združila v serijo samo dveh fotografij, saj sem se odločila, da bom čim bolj minimalistična. Na fotografijah je minimalizem zelo izrazit, bodisi z vidika števila elementov na fotografijah kot z vidika izbire barv in njihovih odtenkov. Izbrala sem zato tudi del svojega rojstnega mesta, ki se mi je zdel temu primeren, torej fotografijo sem naredila v mestu. Pojem plašč pa sem uporabila bolj na abstrakten način, tudi če osebe v fotografijah ga dejansko nosijo. V obeh fotografijah megla obdaja in “pokriva” osebe kot nek plašč. Čez meglo težko vidimo, ne vemo točno, kaj je pred nami, kaj nas čaka, daje nam občutek negotovosti. Plašč je tudi v književnosti, kot na primer v pesmi Moj črni plašč Simona Gregorčiča, prispodoba soočanja s krutostjo sveta. Gogolj v noveli Plašč, pa kritizira tedanjo družbo. Zato je moja asociacija s plaščem bolj negativna in se mi je zdelo, da megla in barve fotografije to dobro prikazujejo. 

Glede na pojme in fotografijo sem izbrala naslov negotovost v življenju. Osebe v fotografiji gledajo v daljavo, kot da bi gledali v prihodnost in so “ovite” v meglo, kar predstavlja negotovost. V fotografiji Negotovostvživljenju_1 sta dve osebi, verjetno partnerja, ne vemo, kaj se bo z njima zgodilo, ali bosta skupaj ali ne. Kakšno bo njihovo življenje? V fotografiji Negotovostživljenja_2 pa je star gospod, ki lovi ribe. Ali mu bo uspelo uloviti ribo? Kaj pa njega čaka v življenju?

Slider image

Metka Kuk

Slider image
Slider image
Slider image

Manuela Drevenšek

Slider image
Slider image
Slider image

Brez naslova

Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image

 [ Svetlo_narava_beton  ]

Z random word generatorjem sem izžrebala besede ”svetlo”, ”narava” in ”beton”. Skozi omenjene besede sem v kratki seriji prikazala ”bromance” odnos med štirimi prijatelji. V današnjem svetu je čustvenost pri moških vse bolj zatirana, osebno se mi pa moč čustvovanja in nežnosti zdi ena izmed najbolj naravnih karakteristik človekovega vedenja, zato se to nanaša na besedo ”narava”. Beton je v biologiji in tudi umetnosti nekaj neživega, je torej nasprotje naravi. Znotraj svojega koncepta bi se lahko beseda ”beton” nanašala na ”zabetonirane” norme in pričakovanja današnje družbe. Beseda ”svetlo” besedi ”narava” in ”beton” povezuje, saj tega dvojega ne bi morali uvideti brez svetlobe. Tri besede sem komponirala v koncept tudi dobesedno in sicer ”svetlo” kot dnevna svetloba, ”beton” kot notranjost praznega bazena in ”narava” kot okolica bazena (gozd) in fantje znotraj bazena.

[ TEKST-URA-SPOMINA ]

Črne črke besedila na beli podlagi vidim kot teksturo, eno od najpogosteje uporabljenih orodij pri delu vizualnega umetnika.
Besedilo oz. tekst postane tekst-ura. Tekst-ure najdem v knjigah. Izberem tiste s platnicami v zelenih odtenkih. Včasih je barvno kodirano izbiranje čtiva osvežujoča sprememba vsakdana. Morebitno monotonost izolacije razbijejo tudi spomini, ki jih zbudi že rahlo zaprašen in napol pozabljen nakit. V čem se pravzaprav razlikuje nošnja nakita od prenašanja knjig?

Slider image

Patricija Bratuž

Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image
Slider image

Nuša Dovžan

Slider image

 [ Ljubi ]

Z random word generatorjem sem izžrebala besede ”svetlo”, ”narava” in ”beton”. Skozi omenjene besede sem v kratki seriji prikazala ”bromance” odnos med štirimi prijatelji. V današnjem svetu je čustvenost pri moških vse bolj zatirana, osebno se mi pa moč čustvovanja in nežnosti zdi ena izmed najbolj naravnih karakteristik človekovega vedenja, zato se to nanaša na besedo ”narava”. Beton je v biologiji in tudi umetnosti nekaj neživega, je torej nasprotje naravi. Znotraj svojega koncepta bi se lahko beseda ”beton” nanašala na ”zabetonirane” norme in pričakovanja današnje družbe. Beseda ”svetlo” besedi ”narava” in ”beton” povezuje, saj tega dvojega ne bi morali uvideti brez svetlobe. Tri besede sem komponirala v koncept tudi dobesedno in sicer ”svetlo” kot dnevna svetloba, ”beton” kot notranjost praznega bazena in ”narava” kot okolica bazena (gozd) in fantje znotraj bazena.

[ Špageti z gozdnimi sadeži ]

Gozd: Čez gozd sva se peljala s kolesi Špageti: Prijatelj je v žepu imel kosilo Spontano: Nenadno je zadel korenino in ob padcu izgubil vse svoje špagete

Slider image

Klemen Seliškar

Slider image
Slider image

Eva Mavrič

Slider image

 [ Modna nostalgija ]

Zavrtimo čas nazaj v Y2K (leto 2000). Novo tisočletje s seboj ni prineslo zgolj novih tehnologij in preporod popularne kulture, temveč tudi bleščeče modne trende.

Koncept fotografije je tako modna nostalgija – majhne in neuporabne, a precej srčkane torbice, ki ležijo na tisoč in eni bleščici ter so prepletene s številnimi ročnimi urami. In čeprav čas izjemno hitro beži se zdi, da se v mnogih pogledih vrača nazaj.

[ Carmen ]

Besede, ki so mi bile dane so bile: rdeča, identiteta in industrija. Naslov dela je Carmen in je dobilo inspiracijo po pesmi Lane Del Rey z istoimenskim naslovom. Gre za zgodbo o prelepem mladem dekletu, na katero vsi gledajo kot na boginjo. Če ne želijo biti kot ona, pa fantazirajo o tem da bi jo imeli. Ampak ona skriva v sebi bolečino, kajti zaveda se, da je njena lepota samo večje prekletstvo zanjo, ker je to edino kar ljudje vidijo na njej in tudi edino s čimer se lahko prebije v življenju. Tako sem se odločila vzeti Carmen kot poosebitev velikega števila deklet, ki so z mladimi leti pahnjene v industrijo ilegalne prostitucije (zato je barvna paleta fotografij rdeča, ki daje fotografijam bolj erotičen pridih). Na prvi fotografiji nam prvo pade v oči telo dekleta, obraz se ne vidi, kar ponazarja samo kako zelo nepomembna je identiteta teh mladih deklet. One so samo lutke v izložbi, na njih je postavljena cena, namesto imena. Kot pravijo – seks prodaja in zaradi tega je najpomembnejši del njihovega dela telo, ki bo pritegnilo potencialne stranke. Veliko deklet se v tej industriji popolnoma izgubi, postane podrejena moškim, ki z njimi upravljajo in na račun njihovega telesa služijo denar. Tako postanejo leta in leta ujete v začaran krog iz katerega se ne vejo izvleči. Na drugi fotografiji pa vidimo obraz dekleta, ki je več kot očitno poln z modricami. Tako pridemo do zaključka, da ta dekleta živijo zelo žalostno zgodbo in so prepričana, da si kaj več od tega ne zaslužijo.

Slider image

Megi Rosić

Slider image
Slider image
Slider image

Zala Kostric

Slider image
Slider image
Slider image

 [ ARABESQUE ]

Arabesque je baletni gib pri katerem ima balerina ravnotežje na eni nogi, drugo pa iztegne v zrak. Položaj, čeprav zahteven, se zdi zelo lahkoten, plesalkino telo pa vijuga in ustvarja krivulje. Kljub temu da gre za nežen, čustven ples, pa so njeni gibi lahko tudi hitri in ostri kot gepard v divjini. To drznost simbolizira šal s potiskom geparda, s katerim se je plesalka poistovetila. 

[ (Ne)(s)misel ]

Ob besedi Kitajska se najprej spomnim na dame z rdečo šminko, njihove tradicionalne frizure s figo in  na njihove zdajšnje turiste, ki se povsod fotografirajo. Zato prvi dve sliki ponazarjata Kitajko – turistko, s fotoaparatom, njenim ‘značilnim’ izgledom, poleg nje je kovček, ki ponazarja škatlo in  odtenki naravnih zemeljskih barv – zelene, modre in rjave.

Na tretji sliki sem vse kar me je asociiralo na Kitajsko zapakirala v škatlo, razen bele podlage, ki me  spominja na svilo. Svila in začimbe v škatli me spominjajo na Svilno pot, ki je potekala do Kitajske. V  škatli sta tista odtenka rumene in rdeče, ki me asociirata na Kitajsko zastavo in budistična oblačila,  

rdeča šminka, ki jo nosijo Kitajke, Buda in sveča, ki me oba spominjata na budizem, pahljača, listi, ki  me spominjajo na njihova posebno zvita drevesa in palčke, ki jih uporabljajo pri hranjenju.

V naslednji sliki vidimo značilno kitajsko hrano v plastični škatli, v ozadju pa so na mizi in na tleh  odtenki rjave barve.

Na zadnji sliki pa sem se bolj osredotočila na odtenke. Na sliki so vsi odtenki rjave barve, ki jih imam v  sobi; od stene in dveh škatel do vseh puloverjev v rjavih odtenkih v moji omari. Poleg sta Buda in  palčke, ki sta simbola Kitajske. 

Slider image

Nadja Jelšnik

Slider image
Slider image
Slider image
Slider image

Prijavljena dela so razvrščena po naključnem vrstnem redu.